Angleščina je danes najbolj razširjen mednarodni jezik, saj ga uporablja več tujih kot domačih govorcev, in sicer za sporazumevanje v znanosti, tehnologiji, trgovini, letalstvu, meddržavnih dogovarjanjih itd. V skladu z vlogo angleščine po svetu ter glede na intenzivne globalizacijske procese in vse tesnejšo prepletenost kultur se spreminjajo tudi okoliščine in vloga pouka angleščine.

Okoliščine 

Znanje angleščine je danes pomembno in potrebno, ker: prvič, omogoča boljše razumevanje sveta, saj je večina poljudnih, književnih in znanstvenih besedil napisana ravno v tem jeziku, drugič, to je jezik, ki omogoča posamezniku  uspešnejšo mobilnost tako na osebni in profesionalni kot geografski ravni, in tretjič, angleščina je jezik najhitreje se razvijajočih komunikacijskih orodij, kot sta svetovni splet in elektronska pošta. Zato je angleščina najbolj razširjen jezik tudi v slovenskih šolah. Evropske smernice priporočajo učenje vsaj še enega tujega jezika in tako uresničevanja cilja, da se je sleherni Evropejec poleg svojega maternega jezika zmožen sporazumevati še v dveh jezikih. Za uspešno vključevanje v svoje ožje in širše družbeno-kulturno okolje in za izpolnitev osebnostne rasti dijaki/dijakinje pri pouku angleščine v gimnazijskem programu razvijajo vseživljenjska znanja in zmožnosti, ki so potrebni za uspešno medkulturno in medjezikovno sporazumevanje.

Dijaki/dijakinje, ki se učijo angleščino imajo različen materini jezik: za večino je to slovenščina, na jezikovno mešanih področjih sta za dijake/dijakinje materinščina italijanščina in madžarščina; že desetletja se govorijo  tudi jeziki narodov nekdanje Jugoslavije, v novejšem času pa tudi jeziki držav Evropske unije in širše mednarodne skupnosti. Pri izobraževanju prihaja pouk angleščine na vseh stopnjah v dejaven stik z različnimi predmetnimi področji, pri tem pa tudi z različnimi maternimi jeziki, z jezikom okolja, s sosedskimi in drugimi tujimi jeziki. Med učenjem in  poučevanjem se našteti jeziki in z njimi povezane kulture nenehno prepletajo, vplivajo na vsakega posameznega dijaka/dijakinjo in sooblikujejo razvoj njegove/njene osebnosti.

Pri poučevanju angleščine v gimnazijskem programu je treba upoštevati dejavnike, ki lahko različno vplivajo na pouk angleščine in sooblikujejo učni načrt:

  • značilnosti razvoja mladostnikov v srednješolskem vzgojno-izobraževalnem obdobju: telesni, psihološki, družbeni, čustveni, etični itd.;
  • spoštovanje otrokovih in človekovih pravic, omogočanje enakih možnosti ne glede na socialni položaj, jezikovne in kulturne razlike, veroizpoved, spol in druge individualne značilnosti posameznikov;
  • cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji;
  • novejša spoznanja ustreznih strok, zlasti tujejezikovne didaktike, uporabnega jezikoslovja, pedagoško-psiholoških strok, splošne didaktike in jezikoslovja;
  • vključenost Republike Slovenije v Evropsko unijo in iz tega izhajajoča potrebo po vključevanju v širšo, naddržavno skupnost in potrebo po drugem mednarodnem sodelovanju državljanov.

Umestitev angleščine v predmetnik

Angleščina je kot eden izmed tujih jezikov sestavina splošnoizobraževalnega programa v osnovnošolskem in srednješolskih programih. Gimnazijski program je nadgradnja osnovnošolskega programa in osnova za nadaljnje učenje angleščine. Za dijake/dijakinje, ki so se v osnovni šoli učili angleščino kot prvi tuji jezik, je lahko nadaljevanje osnovnošolskega programa, za dijake/dijakinje, ki so se v osnovni šoli učili kakšen drugi tuji jezik, pa je angleščina lahko tudi drugi tuji jezik na začetni ravni. V učnem načrtu je opisan program za štiriletno učenje angleščine v gimnazijskem programu (splošna in klasična gimnazija, tehniške in ekonomske strokovne gimnazije in umetniška gimnazija) kot prvega tujega jezika v okviru 420 šolskih ur.

Splošni cilji predmeta 

V skladu z opredelitvijo predmeta in opisom okoliščin učenja in poučevanja angleščine, je pouk angleščine osredinjen na dijaka/dijakinjo in spodbuja sposobnosti, osebno rast in samouresničitev vsakega posameznika. Dijaki/dijakinje pri pouku angleščine vsa štiri leta pridobivajo in razvijajo jezikovna in nejezikovna znanja, zmožnosti, spretnosti, stališča in vrednote, ki jim omogočajo dejavno, uspešno in kritično vključevanje v njihovo osebno, šolsko in družbeno okolje, nadaljnje šolanje in prihodnje poklicno udejstvovanje.

Z učenjem angleščine dijaki/dijakinje razvijajo celostno zmožnost za medkulturno in medjezikovno sporazumevanje. Kakovostno medjezikovno in medkulturno sporazumevanje jim bo omogočilo uspešno vključevanje v slovensko, evropsko in svetovno skupnost narodov in narodnosti. Zato pri pouku angleščine razvijajo: splošna znanja in zmožnosti, ključne kompetence za vseživljenjsko učenje in sporazumevalno zmožnost. Splošna znanja in zmožnosti ter sporazumevalna zmožnost sta v učnem načrtu opredeljeni v skladu s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom (SEJO) za učenje, poučevanje in vrednotenje oziroma ocenjevanje jezikov (2001), ključne kompetence pa v skladu s priporočili Evropskega parlamenta in sveta Evrope (2006).

Eden izmed glavnih namenov Skupnega evropskega jezikovnega okvira je opredeliti ravni jezikovnega znanja, ki omogočajo pri učečih se izmeriti napredek na vseh stopnjah učenja in skozi vse njihovo življenje.

Skupne referenče ravni: globalna lestvica (vir: SEJO, 2011, str. 46)

Učinkoviti uporabnik C2 Z lahkoto razume tako rekoč vse, kar sliši ali prebere. Zna povzemati informacije iz različnih govornih in pisnih virov in pri tem povezati argumente in pripovedi v koherentno obliko. Izraža se spontano, zelo tekoče, natančno in tudi v kompleksnih situacijah ločuje med drobnimi pomenskimi odtenki
C1 Razume širok razpon zahtevnejših, daljših besedil in prepoznava implicitne pomene. Izraža se tekoče in spontano, ne da bi očitno iskal ustrezne izraze. Jezik uporablja prožno in učinkovito, tako za družabne kot za akademske in poklicne namene. Tvoriti zna jasna, dobro organizirana in poglobljena besedila o kompleksnih temah. Pri tem nadzorovano uporablja organizacijske vzorce, povezovalce (konektorje) in kohezivna sredstva.
Samostojni uporabnik B2 Razume glavne ideje v kompleksnem besedilu tako o konkretnih kot abstraktnih temah, vključno z razpravami s svojega strokovnega področja. V medosebnih stikih govori dovolj tekoče in spontano, da njegova komunikacija z domačimi govorci ni naporna ne zanj in ne za sogovorca. Tvoriti zna jasno, poglobljeno besedilo iz širokega razpona tem in razložiti stališče o nekem aktualnem vprašanju, tako da pojasni prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti.
B1 Pri razločnem govorjenju v standardnem jeziku razume glavne točke, kadar gre za znane reči, s katerimi se redno srečuje na delu, v šoli, prostem času itn. Znajde se v večini situacij, ki se pogosto pojavljajo na potovanju po deželi, kjer se ta jezik govori. Tvoriti zna preprosta povezana besedila o temah, ki so mu znane ali ga zanimajo. Opisati zna izkušnje in dogodke, sanje, upanja in ambicije ter na kratko utemeljiti in pojasniti svoja mnenja in načrte.
Osnovni uporabnik A2 Razume stavke in pogoste izraze, ki se nanašajo na najbolj temeljna področja (na primer najosnovnejši osebni in družinski podatki, nakupovanje, krajevna geografija, zaposlitev). Sposoben se je sporazumevati v preprostih in rutinskih opravilih, ki zahtevajo preprosto in neposredno izmenjavo informacij o znanih in rutinskih zadevah. S preprostimi besedami zna povedati nekaj o sebi in svojem neposrednem okolju ter zadovoljiti svoje trenutne potrebe.
A1 Razume in uporablja pogoste vsakodnevne izraze in zelo osnovne besedne zveze, namenjene za zadovoljevanje konkretnih potreb. Predstaviti zna sebe in druge ter spraševati in odgovarjati na osebna vprašanja, na primer o tem, kje živi, o osebah, ki jih pozna, in o stvareh, ki jih ima. Obvlada preprosto interakcijo, če sogovorec govori počasi in razločno ter je pripravljen pomagati.