Pri učinkovitem sporazumevanju v angleščini dijaki/dijakinje pokažejo, kaj vedo/znajo in kako so zmožni pridobljeno znanje in zmožnosti uporabljati pri sporazumevanju: sprejemnju sporočil, posredovanju in tvorjenju besedil ter interakciji v angleščini. Izhodišče za sporazumevanje pri pouku angleščine so ustrezne sporazumevalne dejavnosti in tematska področja.

Razvijanje zmožnosti razumevanja in tvorjenja besedil ter posredovanja v angleščini

Cilji in znanja, ki so opisani v nadaljevanju, določajo znanja in zmožnosti, ki naj bi jih dijaki/dijakinje razvijali pri sprejemanju sporočil in tvorjenju besedil v angleščini. Dokončna operacionalizacija ciljev je odvisna od okoliščin pouka, zato so navedeni cilji, znanja in spretnosti le izhodišče za nadaljnje načrtovanje pouka.

Cilji:

  • poslušanje in slušno razumevanje: dijaki/dijakinje razumejo besedna sporočila v angleščini;
  • govorno sporazumevanje in sporočanje: dijaki/dijakinje se govorno sporazumevajo in sporočajo v ustrezni pogovorni angleščini;
  • branje in bralno razumevanje: dijaki/dijakinje razumejo pisna besedila v angleščini;
  • pisanje, pisno sporazumevanje in pisno sporočanje: dijaki/dijakinje zapisujejo, pisno sporočajo in se pisno sporazumevajo v ustrezni pisni angleščini;
  • posredovanje ali mediacija: dijaki/dijakinje govorno in/ali pisno posredujejo iz angleščine v slovenščino in nasprotno.

Opisi sporazumevalnih zmožnosti vključujejo jezikovna, sociolingvistična in pragmatična znanja in zmožnosti ter splošna znanja in zmožnosti, potrebna za uspešno razumevanje sporočil, sporazumevanje in posredovanje v angleščini.

1. Poslušanje in slušno razumevanje

Dijaki/dijakinje poslušajo govorna besedila in/ali spremljajo avdio-vizualna sporočila in pri tem, na različne načine, skozi bolj ali manj kompleksne komunikacijske dejavnosti, v skladu z različnimi nameni:

  • razvijajo razumevanje standardno sprejete izgovarjave in spoznavajo različna narečja;
  • razvijajo zmožnost razumevanja podatkov in podrobnosti in razlikovanja med bistvenimi in nebistvenimi informacijami;
  • razvijajo zmožnost razumevanja bistva govorjenega besedila/avdio-vizualnih sporočil itd.;
  • razvijajo zmožnost sklepanja o povezavah, razvoju pripovedi in dokazov v krajšem in daljšem govornem besedilu oziroma v filmu, v multimedijski predstavi itd.;
  • spoznavajo in poglabljajo razumevanje načinov, s katerimi so kulturne perspektive vpisane v avdio-vizualna besedila v angleščini;
  • prepoznavajo okoliščine sporazumevanja in razpoloženje govorcev/udeležencev;
  • spoznavajo in uporabljajo nadomestne strategije, da bi presegli vrzeli v razumevanju;
  • na svetovnem spletu poslušajo in izbirajo med avdio-vizualnimi besedili in jih ustrezno uporabljajo za izpolnjevanje nalog/projektov;
  • razumevanje govorjenega/avdio-vizualnega besedila izražajo z ustreznim besednim, oziroma nebesednim odzivom.

2. Branje in bralno razumevanje

Dijaki/dijakinje berejo različne vrste pisnih besedil in pri tem na različne načine, skozi bolj ali manj kompleksne dejavnosti, v skladu z različnimi nameni: 

  • prepoznavajo različne vrste besedil in spoznavajo njihove značilnosti in zakonitosti;
  • spoznavajo in uporabljajo različne bralne strategije (sklepanje o vsebini besedil iz naslova, slik, napovedovanje dogodkov itd.);
  • razvijajo razumevanje podrobnosti v besedilu, prepoznavajo besedne zveze in jezikovne strukture; poglabljajo razumevanje zakonitosti jezikovne rabe;
  • razvijajo razumevanje ključne/-ih misli in pomembnih podatkov v prebranem besedilu;
  • razvijajo zmožnost sklepanja o vzročnih in drugih povezavah, razvoju pripovedi in argumentov v besedilu;
  • za bolj poglobljeno razumevanje razvijajo zmožnost učinkovite uporabe slovarjev in različnih elektronskih in drugih referenčnih gradiv;
  • kritično vrednotijo podatke, ki so dostopni (na svetovnem spletu), in jih ustrezno uporabljajo;
  • poglabljajo razumevanje literarnega in drugih vrst besedil in spoznavajo načine, s katerimi so kulturne značilnosti vpisane v literarna in neliterarna besedila;
  • razvijajo zmožnost analize in sinteze (podatkov iz besedila in ugotovitve primerjajo z informacijami, ki so jim dostopne v materinščini oziroma v jezikih, ki jih obvladajo ali se jih učijo;
  • razvijajo širšo medkulturno in medjezikovno zmožnost, na primer z branjem izvirnih leposlovnih besedil v angleščini.

Razumevanje prebranega besedila izražajo z ustreznim besednim oziroma nebesednim odzivom.

3. Govorno sporočanje in sporazumevanje

Pri pouku angleščine se dijaki/dijakinje vključujejo v razprave, pridobivajo informacije, izražajo želje, čustva in mnenja o različnih temah in vprašanjih. Za uspešno tvorjenje govornih sporočil in za učinkovito sporazumevanje dijaki/dijakinje razvijajo ustrezna znanja in spretnosti.

Govorno sporočanje
Dijaki/dijakinje govorijo/pripovedujejo o različnih temah in pri tem: 

  • razvijajo izgovarjavo in intonacijo v eni izmed standardnih izgovarjav;
  • spoznavajo komunikacijske strategije za usklajevanje (spo)razumevanja;
  • govorno sporočajo o različnih temah in pri tem poglabljajo razumevanje medkulturnih značilnosti ter utemeljujejo svoja mnenja in poglede;
  • razvijajo zmožnost funkcionalne jezikovne rabe oziroma zmožnost uporabe ustreznih jezikovnih sredstev na ravni govornega besedila; 
  • spoznavajo medkulturne dogovore, ki vplivajo na sporazumevanje med govorcem in njegovim občinstvom, in si prizadevajo te dogovore čim bolj razumeti/upoštevati; 
  • spoznavajo načine izražanja idej, čustev, stališč in mnenj, (ne)strinjanj in ravnanje v skladu s ciljnim občinstvom in okoliščinami sporazumevanja;
  • razvijajo zmožnost sporočanja s pomočjo vizualne (multimedijske tehnologije) in druge podpore;
  • razvijajo zmožnost uporabe strategij za tvorjenje govornih besedil, poglabljajo sporazumevalne strategije in strategije samostojnega učenja.

Govorno sporazumevanje
Za neposredno medosebno sporazumevanje in sporazumevanje preko medijev (telefon, medmrežje, konference na daljavo …), vključno z ustreznimi znanji, ki so potrebna tako za sporočanje kot za sporazumevanje, dijaki/dijakinje: 

  • spoznavajo in širijo komunikacijske strategije za uspešno sporazumevanje (na primer načine, kako začeti, nadaljevati in končati pogovor);
  • razvijajo ozaveščenost o medkulturnih dogovorih, ki vplivajo na sporazumevanje med posamezniki;
  • spoznavajo različne vzorce sporazumevanja pri srečevanju z uporabniki angleščine kot jezika mednarodne komunikacije in razvijajo zmožnost ustreznega odzivanja; izražanje stališč in mnenj, na primer preferenc, mnenj, (ne)strinjanj, navezovanje in vzdrževanje stikov;
  • si prizadevajo za razumevanje drugosti in drugačnosti in razvijajo občutljivost/dovzetnost za pričakovanja prejemnikov sporočila.

Poleg že opisanih znanj in zmožnosti za uspešno govorno sporočanje in sporazumevanje razvijajo zmožnosti slušnega razumevanja, kulturo poslušanja, zmožnost sprotnega prilagajanja okoliščinam, razumevanje govorice telesa in ustrezno odzivanje.

4. Pisno sporočanje in sporazumevanje

Pri pouku angleščine dijaki/dijakinje tvorijo različne vrste besedil in pri tem opisujejo, pripovedujejo, primerjajo in dokazujejo pojave, dogodke, procese, ki so povezani z različnimi temami. Za uspešno ustvarjanje pisnih besedil dijaki/dijakinje razvijajo ustrezna znanja in zmožnosti.

Pisno sporočanje
Dijaki/dijakinje tvorijo različna pisna besedila in pri tem:

  • razvijajo pravopisno znanje in zmožnosti, pravilen zapis besed in besednih zvez ter uporabo ločil;
  • razvijajo zmožnost uporabe ustreznih jezikovnih sredstev na ravni besedila;
  • za pisanje različnih vrst besedil spoznavajo zakonitosti notranje zgradbe besedil, kohezivnost, koherenco itd., vezna sredstva;
  • spoznavajo značilnosti pisanja različnih vrst besedil, uradnih in neuradnih in jih pri pisanju ustrezno uporabljajo;
  • razvijajo zmožnost uporabe strategij za tvorjenje pisnih besedil in strategije samostojnega učenja;
  • spoznavajo načine izražanja idej, čustev, s pomočjo multimedijske tehnologije in elektronske pošte;
  • za uspešno pisno izražanje razvijajo zmožnost uporabe sodobne tehnologije, spletnih virov in drugih virov, dostopnih preko različnih medijev, referenčnih gradiv (na primer slovarje);
  • spoznavajo medkulturne dogovore, ki vplivajo na sodelovanje med piscem in bralci, in si jih prizadevajo pri pisanju čim bolj upoštevati;
  • razvijajo kritično mišljenje, zmožnost vrednotenja, sinteze in analize kulturnih in drugih pojavov in svoja razmišljanja pisno izražajo v krajših in daljših pisnih sestavkih;
  • razvijajo zmožnost pisnega povzemanja in interpretiranja prebranih besedil in avdio-(vizualnih) gradiv ter dogodkov.

Pisno sporazumevanje
Pisno sporazumevanje postaja vse bolj interaktivno, osebno in s tem manj formalno (elektronska sporočila, forumi). Namen sporazumevanja je neposredno navezovanje stikov, obveščanje in izmenjava informacij, zato je tako kot pri govornem tudi pri pisnem sporazumevanju poudarjena dialoškost. Za neposredno medosebno pisno sporazumevanje (preko medijev/medmrežja: elektronska pošta, forumi), dijaki/dijakinje, vključno z ustreznimi znanji, ki so potrebna tako za govorno sporočanje kot za sporazumevanje, še posebej intenzivno razvijajo: zmožnost učinkovitega in zgoščenega pisanja, medijsko in kritično pismenost ter kritičen odnos do informacij na svetovnem spletu.

5. Posredovanje

S posredovanjem v primerih medjezikovnih vrzeli iz angleščine v slovenščino ali slovenščine v angleščino dijaki/dijakinje učinkovito in smiselno povezujejo znanje angleščine s svojo materinščino, lahko pa tudi z drugimi jeziki, ki jih obvladajo ali pa se jih še učijo.

Dijaki pri pouku angleščine:

  • spoznavajo možnosti posredovanja pri sporazumevanju med ljudmi, ki nimajo skupnega jezika;
  • razvijajo zmožnost pisnega in govornega posredovanja bistva slušnega, vizualnega ali pisnega besedila v materinščini/angleščini ljudem, ki ne razumejo materinščine/angleščine;
  • spoznavajo načine in značilnosti pisnega/govornega povzemanja ali prevajanja besedila iz angleščine v slovenščino (ali v katerega izmed jezikov, ki ga obvladajo) in/ali nasprotno za učinkovito posredovanje v življenjskih okoliščinah.

(Prevajanje uporabljamo kot metodo učenja, poglabljanja v besedilo oziroma kot metodo poglabljanja v medkulturno razumevanje, in ne kot metodo ocenjevanja.)