Angleščina je danes najbolj razširjen mednarodni jezik, ki ga uporablja več tujih kot domačih govorcev, in ki služi sporazumevanju na področju znanosti, tehnologije, trgovine, letalstva, meddržavnih dogovarjanj itd. V skladu z vlogo angleščine v svetu, in glede na intenzivne globalizacijske procese in vse tesnejšo prepletenost kultur, se spreminjajo tudi okoliščine in vloga pouka angleščine.

Okoliščina
Znanje angleščine je danes pomembno in potrebno, ker, prvič, omogoča boljše razumevanje sveta, saj je večina poljudnih, književnih in znanstvenih besedil, ravno v tem jeziku, drugič, to je jezik, ki omogoča posamezniku  uspešnejšo mobilnost tako na osebni in profesionalni kot geografski ravni, in tretjič, angleščina je jezik najhitreje se razvijajočih komunikacijskih orodij, kot sta svetovni splet in elektronska pošta. Zato je angleščina najbolj razširjen jezik tudi v slovenskih šolah. Evropske smernice pa priporočajo učenje vsaj še enega tujega jezika in tako uresničevanja cilja, da se je sleherni Evropejec poleg svojega maternega jezika zmožen sporazumevati še v dveh jezikih. Za uspešno vključevanje v svoje ožje in širše družbeno-kulturno okolje in za izpolnitev osebnostne rasti dijaki/dijakinje pri pouku angleščine v gimnazijskem programu razvijajo vseživljenjska znanja in zmožnosti,  ki so potrebni za uspešno medkulturno in medjezikovno sporazumevanje.

Dijaki/dijakinje, ki se učijo angleščino imajo različne materinščine: za večino je to slovenščina, na jezikovno mešanih področjih sta za dijake/dijakinje materinščina italijanščina in madžarščina; že desetletja so prisotni jeziki narodov bivše Jugoslavije, v novejšem času pa tudi jeziki držav Evropske in širše mednarodne skupnosti. V procesu izobraževanja prihaja pouk angleščine na vseh stopnjah v dejaven stik z različnimi predmetnimi področji, pri tem pa tudi z različnimi materinščinami, z jezikom okolja, s sosedskimi in drugimi tujimi jeziki. Med procesom učenja in poučevanja se našteti jeziki in z njimi povezane kulture nenehno prepletajo, vplivajo na vsakega posameznega dijaka/dijakinjo in sooblikujejo razvoj njegove/njene osebnosti.

Pri poučevanju angleščine v gimnazijskem programu je treba upoštevati dejavnike, ki lahko različno vplivajo na pouk angleščine in sooblikujejo ta učni načrt:
značilnosti razvoja mladostnikov v srednješolskem vzgojno-izobraževalnem obdobju: telesni, psihološki, družbeni, čustveni, etični itd., spoštovanje otrokovih in človekovih pravic, omogočanje enakih možnosti ne glede na socialni položaj, jezikovne in kulturne razlike, veroizpoved, spol in druge individualne značilnosti posameznikov, cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in v Evropski skupnosti, novejša spoznanja ustreznih strok, zlasti tujejezikovne didaktike, uporabnega jezikoslovja, pedagoško-psiholoških strok, splošne didaktike in jezikoslovja, vključenost Republike Slovenije v Evropsko skupnost in iz tega izhajajoča potrebo po vključevanju v širšo, nadnacionalno skupnost in potreba po drugem mednarodnem sodelovanju državljanov.

Umestitev angleščine v predmetnik
Angleščina je kot eden od tujih jezikov sestavina splošnoizobraževalnega programa v osnovnošolskem in srednješolskih programih. Gimnazijski program je nadgradnja osnovnošolskega programa in osnova za nadaljnje učenje angleščine. Za dijake/dijakinje, ki so se v osnovni šoli učili angleščino kot prvi tuji jezik, je lahko nadaljevanje osnovnošolskega programa, za dijake/dijakinje, ki so se v osnovni šoli učili kakšen drugi tuji jezik, pa je angleščina lahko tudi drugi tuji jezik na začetni ravni. V tem učnem načrtu je opisan program za štiriletno učenje angleščine v gimnazijskem programu (splošna in klasična gimnazija, tehniške in ekonomske strokovne gimnazije in umetniška gimnazija) kot prvega tujega jezika v okviru 420 šolskih ur.

Anglescina